dr. Franc Miklošič

je bil rojen 20.11.1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo pa v Varaždin in nato v Mariboru. Potem je v Gradcu študiral filozofijo in pravo. Doktoriral je iz filozofije in predmet tudi predaval. Mesto knjižničarja v Dvorni biblioteki na Dunaju je sprejel leta 1844. Po smrti Jerneja Kopitarja pa je opravljal tudi cenzorska opravila za slovanske, romunske in novogrške knjige. Leta 1848 se je za eno leto vključil v politično življenje in postal predsednik dunajskega društva Slovenija, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in poslanec v avstrijskem Državnem zboru. Leta 1849 je bil imenovan za prvega profesorja na novoustanovljeni Stolici za slovansko filologijo Univerze na Dunaju. Tri šolska leta je bil dekan Filozofske fakultete na Dunaju, leta 1854 pa rektor univerze na Dunaju. Leta 1864 je za delo in zasluge dobil dedno plemstvo, po odločitvi ljutomerskega trškega sveta je bil tudi častni tržan Ljutomera. Obširno Miklošičevo delo (več kot 180 bibliografskih naslovov člankov, razprav in zaključenih publikacij. Mnoge njegove študije so pionirske, a prav zaradi strokovnega pristopa aktualne še danes. Največje delo, Primerjalno slovnico slovanskih jezikov, je ustvarjal tri desetletja, predstavil pa je glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in skladnjo. Postavil je temelje slovanskemu imenoslovju, dosledno se je posvetil tudi etimologiji. Bil je prevajalec in avtor praktičnih besedil za šolsko rabo, znan je kot leposlovec. Tudi ohranjena obsežna korespondenca govori o njegovem velikem znanstvenem ugledu.